Resno?
Resno! Tako je videti. A ne le tistih nekaj, ki slučajno zaidejo k nam, ker se jim na poti v obljubljeno deželo zalomi! Naši črkobralci jih obdelajo in vadijo postopek. Zdaj vadijo vračanje beguncev, čeprav proti temu svarijo nevladne organizacije in UNHCR! Tudi sodbe ESČP so že ovrgle vračanje azilantov v skladu z “dublinsko uredbo”, ki slabi pravice beguncev. Matevž Krivic je to imenoval slovenska sprenevedanja ob begunski krizi, v svojem drugem zapisu pa ugotavlja, da nam manjka tudi pameti, ne samo človečnosti! Reka beguncev, ki se je med tem preusmerila k nam, bo to izkusila, nekateri so že! Sredi eksodusa 21. stoletja Slovenija vrača begunce!
Hrvaška ima dober PR, Srbija tudi
Hrvaška je izmučene begunce pričakala z odprtimi vrati, tako kot Srbija. Obe državi sta pokazali toplo slovansko dušo. A kaj se je zgodilo? Srbija se že mesece bori za dostojanstvo beguncev in jim pomaga na poti v namišljeni raj. Hrvaška je v precepu, a odločila se je za humanitarnost, pri tem pa v sozvočju z Nemčijo poteptala “dublinsko uredbo”. V 48 urah je na Hrvaško prišlo več kot 13,000 beguncev, zato se je odločila, da jih pošlje naprej, saj jih toliko ne more ne oskrbeti ne registrirati. To je najavil hrvaški premier Zoran Milanović v čustvenem nagovoru in mimogrede nediplomatsko “namočil” druge države, posebno Slovenijo.
V nečem je imel prav. Uprl se je nečloveškim evropskim pravilom in egoizmu posameznih držav ter se postavil za humanost. Žal le navidezno, saj je brez pravega dogovora pognal množice izmučenih in ponižanih ljudi v birokratsko zobovje sosednjih držav, hkrati pa – o kako humano! – zaprl sedem od osmih mejnih prehodov s Srbijo in napovedal možnost popolne blokade. Koliko je bila ta odločitev usklajena z Brusljem, je nejasno. Da ni bila z Madžarsko – čeprav je hrvaška ministrica Vesna Pusić to zatrdila v intervjuju za Sky News -, se je pokazalo, ko so madžarske oblasti ustavile konvoj z begunci in razorožile hrvaške policiste, Hrvaško pa obtožile “tihotapljenja ljudi” in kršitve mednarodne zakonodaje. Kmalu bo Madžarska končala ograjo na meji s Hrvaško, članico EU, da o poostrenem nadzoru notranjih mej v schengenskem območju ne izgubljam besed.
Kaj naj stori Slovenija?
Hrvaška se s Slovenijo ni uskladila, saj se očitno ni uskladila z nikomer. To je zdaj jasno. Slovenski premier Miro Cerar ravna preveč birokratsko in servilno do EU. Predvsem pa ima slab PR in svetovalce. Tudi to je zdaj jasno. Seveda mora zavarovati svojo državo, a v oči bije dejstvo, da Slovenja poskuša vračati begunce na Hrvaško in Madžarsko, ki pokata po šivih, sama pa ima nezasedene namestitvene zmogljivosti. To ni humano! Ni humano, čeprav temelji na predpostavki, da bi begunci lahko zaprosili pri nas za azil in bili tako odrešeni.
A begunci nočejo ostati pri nas, hočejo v Nemčijo, v Indijo Koromandijo. Slovenija je zanje “revna država”, kot je povedalo neko dekle. Preživeli so že marsikaj. Sirija je, denimo, že skoraj pet let v vojni! Če so imeli srečo, da so živi pribežali do Turčije, Libanona ali Libije, so tam pogosto životarili v človeka nevrednih razmerah. Meseci in leta so minevali, podali so se na pot za življenje, saj so doslej izgubili že preveč – svojce, lastnino, čas, status … Za svoje otroke želijo najboljše. Vi morda ne? To je človeško! Potegnite iz petnih žil nekaj empatije in si zamislite, kako bi vi ravnali v enakem položaju. Bi hoteli v Indijo Koromandijo, kajne? Pravite, da bi se morali boriti za svobodo svoje domovine. Poiščite odgovore v zapisu prostovoljcev, ki so pomagali beguncem na Lezbosu, ali pa blogu Aleša Ledineka.
Begunci bodo sami morali spoznati, da je njihova obljubljena dežela lahko kje drugje. Kot je napisal Slavoj Žižek, spoznati bodo morali, da ni Norveške niti na Norveškem. Nekateri so že ugotovili, da Evropa ni raj. Zato se bodo morale države, ki vidijo v beguncih priložnost, potruditi in jih navdušiti, da se odpravijo prav k njim. Ne sanjam. Nemčija potrebuje svežo delovno silo. Dobre izkušnje imajo tudi v Italiji; Trst ima precej več prosilcev za azil in beguncev kot vsa Slovenija. Evropa je stara celina in potrebuje mlajše ljudi. Velja spomniti, da je bil doslej največji razcvet gospodarstva in družbe prav v tistih državah, ki so sprejemale begunce in ekonomske imigrante. Zgodovina je dobra učiteljica.
V ZDA vsako leto sprejmejo 3 milijone priseljencev, v EU 800.000. Za vsakega begunca dobi država gostiteljica 6000 evrov iz evropske blagajne. Slovenija je podpisnica mednarodnih konvencij, po katerih je dolžna begunce sprejeti. Naša naloga je, da jih čim prej in čim boljše integriramo, vendar ne v getih. Tako se bodo laže prilagodili na naše navade, mi pa bomo spoznali njihove. Papež Frančišek, ki poziva župnije po Evropi k sprejemu begunskih družin, pravi, da se ni treba bati islamizacije. Proti vdoru islama se kristjani lahko borijo le s krepitvijo lastne vere in vrednot. Ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore poudarja, da krščanska Evropa ogroža sama sebe in je ne ogrožajo muslimani. Sporoča, da beguncev ne bi smeli zavračati zaradi strahu. Gauri van Gulik, namestnica direktorja za Evropo pri Amnesty International, sporoča, da je čas, da se Evropa neha vesti sramotno do beguncev. UNHCR svari pred konflikti med državami, ki zelo spominjajo na tiste med 1. in 2. svetovno vojno v Evropi
Premier Cerar bi se moral pogajati z evropskimi državami članicami, predvsem z Nemčijo in Avstrijo, ter omogočiti “humanitarni koridor” do Avstrije. To je sicer medlo namignil. Malo več srca in humanosti pogrešamo, gospod premier! Razumemo, da ste preobremenjeni z upravljanjem države, a pogrešamo vizijo o rešitvi humanitarne krize!
Kaj pričakujemo od predsednika države?
Tudi predsednik Borut Pahor je poudaril, da sta “na preizkušnji naša človečnost in razsodnost“, vendar od njega pričakujemo več kot le izjavo, ki se nekako ne ujema s premierjevo. Pahor poudarja, da je begunska kriza “prvenstveno humanitarna, in ne varnostna, in zahteva tudi tak odziv.” Bi prosim to lahko dopovedali premierju, gospod predsednik? Zaradi “odsotnosti skupne evropske politike“, smo odvisni od “svojih lastnih presoj in ravnanj“.
Zgodovina nas bo sodila po naših ravnanjih v času te preizkušnje.
Res je, gospod predsednik! Kaj boste storili, “da bomo to krizo rešili tako, da bomo ponosi nase in da bomo lahko ohranili in okrepili ugled države,” da bomo imeli mirno vest, da smo s temi ljudmi, ki bežijo pred islamskim fundamentalizmom, vojno ter katastrofalnimi življenjskimi in ekonomskimi razmerami, ravnali zares človeško? Čas je, da proces Brdo (ali menda po novem proces Brdo-Brijuni) zamrznete in se začnete ukvarjati s humanitarno krizo na naših tleh! Ne samo z begunci, tudi z domačimi ljudmi, ki živijo pod pragom revščine! Skupni pozivi z drugimi državniki niso več dovolj! Pohvalno, da ste govorili z generalnim sekretarjem OZN Ban Ki-Moonom in se boste sestali z drugimi državniki. Upamo, da se boste v Ertfortu z nemškim predsednikom Joachimom Gauckom, avstrijskim predsednikom Heinzem Fischerjem in italijanskim predsednikom Sergiem Mattarello lahko dogovorili za humanitarne koridorje. V tujih medijih je ime Slovenije že omadeževano, s premjerjevim vztrajanjem pri dublinski uredbi in vračanjem beguncev pa bomo v njihovih očeh osovražena država. Ti ljudje se bodo nekoč vrnili domov in zagotovo ne bodo hoteli slišati za poslovno sodelovanje s Slovenijo. Tuje televizije prikazujejo otroke in dojenčke, ujete pred slovensko mejo, se zgražajo nad uporabo solzilca in zaustavljanjem izmučenih in bolnih beguncev. Zelo brezsrčni izpademo kot narod! Pravo ni vse, dopovejte to premierju Cerarju! Naj ne zapravi našega dobrega imena, kolikor ga je še ostalo!
Zamislite se, gospod predsednik, nad ksenofobijo, ki razjeda našo družbo! Sicer jih dobra polovica podpira sprejem beguncev, tretjina pa bi jih usmerila k odgovornim in bogatim. Pomislite na svoje volivce. Ti vam gotovo zaupajo. Povejte jim, da jih begunci ne ogrožajo. Pridružite se pozivu nevladnih organizacij, ki si prizadevajo zaščititi begunce. Podprite poziv Mirovnega inštituta, naj vlada vzpostavi humanitarni koridor. Podprite poziv Tanje Fajon, ki pravi: “Ne nasedajmo stereotipom, ampak dajmo ljudem, ki si želijo boljšo prihodnost, priložnost. Pokažimo jim, da smo dostojanstvena država. Ponos naroda se izkaže v kriznih trenutkih in Slovenci smo že dokazali, da imamo razumevanje za človeško stisko.”
Pokažimo jim, da smo dostojanstvena država.
Pridružite se Kombinatkam, ki med drugim zahtevajo “da se vsakršna pomoč državljank in državljanov ter prebivalk in prebivalcev Republike Slovenije beguncem in begunkam dekriminalizira in da lahko vsakdo od nas v imenu človečnosti kljub zdajšnjim zakonom prostovoljno prenoči begunca oz. begunko ali ga prevaža.”
Podprite naše evropske poslance v prizadevanjih za rešitev krize: Iva Vajgla, Igorja Šoltesa, Lojzeta Peterleta, Franca Bogoviča, Milana Zvera (vendar ne v njegovem občudovanju Orbana!) in Romano Tomc, ki so se doslej že odzvali. Morada se bo kmalu tudi Patricija Šulin. Janez Janša se je že 31. avgusta oglasil z rešitvami za begunsko krizo. Vemo, da se strinjate z nekdanjim predsednikom Danilom Türkom, da je treba vojno končati, vendar pravi tudi, da bi EU za begunce morala zgraditi skupne sprejemne centre v najbolj izpostavljenih državah. Za kaj se boste zavzemali, medtem ko Miro Cerar upravlja državo?
Pravijo, da se na napakah učimo. Slovenija jih je kot družba naredila že preveč. Čas je, da pokažemo, da smo se nečesa že naučili! Človečnosti!
Dragi
@BorutPahor pomozite u rješavanju problema koji je za Hrvatsku prevelik teret. Svima je teško, najteže ljudima bez doma. Hvala. – Jadranka Kosor
Poziv predsedniku vlade, zunanjemu ministru in ministrici za notranje zadeve Republike Slovenije!
O manipualacijah
Članki ki poudarjajo, da begunci niso begunci, temveč ekonomski imigranti, le zato, ker imajo denar, po mojem ne dokazujejo prav veliko. (Sicer se je o avtorici tovrstnega članka nekdo razpisal.) Prav begunci, ki bežijo zaradi vojne in so izobraženi, imajo denar. Ekonomski imigrant, ki gre zaradi revščine na tvegano pot, ker so razmere doma nevzdržne in si želi normalnega življenja, nima svojega denarja, morda izposojenega. Lahko pa razumemo, da je jemanje miloščine zanje poniževalno. Frustrirani so, ne razumejo, zakaj jih pošiljajo sem ter tja in zapirajo meje, če pa jih je “Merklova povabila”, kot so povedali.
Kmalu bo jasno, koliko ekonomskih imigrantov je bilo zavrnjenih in koliko jih je beguncev po predpisih in konvencijah. Po govoricah so v obtoku ponarejeni sirski potni listi, saj so tihotapci ljudi zavohali posel. Ekonomski imigranti in begunci pa imajo skupni cilj: boljše življenje!
Žalostno je, da so nekateri šele po “spinu o Aliju” opazili umiranje na morju in da so ti begunci vendarle “navadni ljudje”. Pustimo spine, ki so neokusni. Ne samo Sirija, tudi Afganistan in Irak nista brez fundamentalistov. Reke beguncev govorijo same, utopitve tudi.
Česa me je strah?
Vsega kar je napisal N’toko:
“Strah me je prijaznih in nasmejanih politikov, ki bodo uvedli iste restriktivne ukrepe kot osovraženi Orban, ampak bodo pri tem videti dobrosrčni, ker bodo njihove ukrepe pospremile ljubke PR-kampanje o strpnosti in ljubezni. Ker bodo pred kamerami delili hrano beguncem, ki jih bodo naslednji dan deportirali. Strah me je njihovih nasmeškov.”
In še enkrat N’toko v svojem blogu:
“Na hrbtih beguncev se ponovno vzpostavljajo meje, povečuje nadzor nad prebivalstvom in militarizira državna represija. Kaj drugega pa preostane oblastem, ko izgubijo vso legitimnost? Begunci niso problem za nas prebivalce Evrope, ampak priložnost za učvrstitev oblasti političnih elit. “Vidite, imamo izredno stanje! Potrebujete nas in našo vojsko, da vas ščiti!” Cerar tega niti ne počne iz avtoritarnosti, ampak Slovenijo spreminja v varuhinjo evropske utrdbe iz čiste pohlevnosti in kratkovidnosti. A represija, ki jo danes dopustimo državi vršiti nad begunci, bo jutri veljala zame in zate. Meje, ki se zapirajo za begunce bodo ostale zaprte tudi za nas. To, kar se dogaja, ni propad projekta multikulturalizma, ampak propad projekta Evropske Unije.”
A represija, ki jo danes dopustimo državi vršiti nad begunci, bo jutri veljala zame in zate.
Naj gre Cerar v zgodovino kot premier, ki se je izčrpanih in lačnih beguncev, žensk in otrok, lotil s solzivcem in pendreki. Jaz te vloge ne sprejemam in verjamem, da jo zavračaš tudi ti.
Na koncu še v razmislek misel Ervina Hladnika – Milharčiča:
“Če prihod beguncev razumete kot vojno, ste jo že izgubili. Evropa je letos krizno organiziran kontinent. Ob soočenju s prvim resnim izzivom, ki ne vključuje samo gibanja finančnih tokov, ampak tokove premikanja človeških množic, je reagiral manj učinkovito kot Turčija, Libanon in Jordanija, ki so nastanili štiri do pet milijonov beguncev. Skupaj imajo osemdeset milijonov prebivalcev. Evropa 550 milijonov.
To zahteva politične odločitve. Okrepitev policije ne more biti cilj političnih odločitev. Policisti na meji niso krivi za bedne prizore človeške stiske. Namesto njih je tam treba videti politike, ki oblikujejo begunsko politiko slovenske države.”
Okrepitev policije ne more biti cilj političnih odločitev.
Bizarka 
1 thoughts on “Presenetili so nas begunci – na poti v Indijo Koromandijo”