“Ja ne priznajem ovaj sud!”*

Da tega sodišča ne prizna*, se da razumeti hrvaški sabor, ki je danes soglasno podprl odstop od arbitražnega sporazuma. Ponarodela Miloševićeva trditev je pogosto na ustih politikov na Balkanu, žal tudi v Sloveniji. (Torej smo vendarle na Balkanu?) Mejni spor med Slovenijo in Hrvaško ima že dolgo brado. Prijatelj iz Zagreba, ki že dolgo živi v tujini, mi je pred leti dejal: “Ne razumem, kako ena država drugi ne dovoli izhoda na morje!” Kritiziral je politiko svoje domovine Hrvaške. Verjetno je ohranil trezno glavo zaradi čustvenega odmika, ki je lahko posledica življenja v tujini. Fizična oddaljenost včasih izostri pogled! To so tudi moje izkušnje.

Karavana gre naprej. Hrvaška je trenutno osamljena, vendar gre trmoglavo z glavo skozi zid. Ne bo priznala sklepa arbitražnega sodišča, čeprav bi to delovalo naprej. Nič je ne bo ustavilo! Spis je kontaminiran, je povedala hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Hrvaška se bo proti arbitraži borila kot lev, saj bi ji sicer “pretilo” takšno reševanje mejnih sporov s preostalimi sosedami, ne pa na Mednarodnem sodišču.

Ali Hrvaška lahko odstopi od arbitražnega sporazuma?

Borut Pahor in Jadranka Kosor sta leta 2009 podpisala arbitražni sporazum. Tedanji slovenski premier je takrat dejal, da je to “fantastičen dan”. (Vir RTV)

Strokovnjaki mednarodnega prava imajo različna stališča, posebno slovenski in hrvaški. Slednji se sklicujejo na 60. člen dunajske konvencije o pravu mednarodnih pogodb. Nekateri mednarodni pravniki opozarjajo, da še niso izčrpana sredstva, predvidena v arbitražnem sporazumu, drugi menijo, da bi bila lahko Hrvaška uspešna.

Evropska komisija trdi, da odstop Hrvaške ne pomeni konca dela sodišča, arbitražno sodišče sporoča, “da se morata do zaslišanja obe strani vzdržati vseh dejanj, ki bi lahko zaostrila spor in ogrozila delo sodišča.” Slovenijo bo zastopala agentka Mirjam Škrk, strokovnjakinja za mednarodno pravo. Da je bilo imenovanje Ronnyja Abrahama za arbitra “genialna ideja”, meni sodnik Evropskega sodišča za človekove pravice Boštjan M. Zupančič. Opozoril je še: “Dejstvo, da je Abraham zastopanje sprejel, pomeni, da verjetno ne računa s tem, da bi Meddržavno sodišče v Haagu to stvar dejansko reševalo.” “Genialen” vtis je pokvaril predsednik državnega zbora Milan Brglez, ko je razložil, zakaj izbira ni bila preprosta: “Najprej smo morali ugotoviti, da v Sloveniji ne premoremo takšnega strokovnjaka, ki bi ga lahko imenovali.” Spoštovani predsednik, tako se ne govori! To je slab PR! 😕

Vendar niso vsi mednarodni pravniki tako poenoteni glede možnosti odstopa od arbitraže. V Delu navajajo že poznana stališča Vasilke Sancin, hrvaškim argumentom pa “pritegne” Ana Stanič, londonska odvetnica in predavateljica mednarodne arbitraže na University of London, sicer dobra poznavalka slovenskega osamosvojitvenega procesa in razpada Jugoslavije. Meni, da je Sekolec vplival na druge arbitre in je zato “Slovenija s figo v žepu kršila temelje celotnega postopka.

Nekdanji veleposlanik Borut Šuklje ima morda prav, ko pravi: “Adijo, arbitraža!” 😮

Za Hrvaško odstop od arbitraže hkrati izstop iz EU?


Komentiraj